Predstavljaj si, da hočeš teči maraton – v Berlinu ali celo v New Yorku. Brez vaje ne bo šlo. Vsaj pol leta prej moraš začeti teči, spremeniti prehrano, se odpovedati čokoladi in pečenemu krompirju. Nagrada za odpovedovanje je utrjeno telo. Nekega dne pride tekma, medtem, ko drugim zmanjkuje sape, imaš ti neskončno zalogo moči in si čisto spredaj.

Podobno je tudi s pripravo na birmo. Tudi tukaj moraš začeti prej. Ampak zakaj? Res, teči maraton – to bi bilo imenitno!

Toda birmo prejmem tako ali tako. Zakaj vlagati več truda, kakor je treba?

Jasno, maratona ne moremo primerjati z birmo. Maraton lahko tečeš ali opustiš. V resnici je nepomembno ali si 577. ali zadnji, nič hudega!

Hudo pa je, če Boga ne iščeš, čeprav veš, da obstaja! Pri birmi gre prav za to: imaš enkratno priložnost odkriti Boga, mu odpreti svoje srce in ga sprejeti v svoje življenje.